Astronomi odkrili nov skrivnostni predmet iz medzvezdnega prostora

Astronomi so pred dnevi, natančneje 1. julija, zaznali, da iz smeri ozvezdja Strelec z veliko hitrostjo v Osončje vstopa objekt, ki je prišel iz zunanjega, medzvezdnega prostora.

Objekt so poimenovali 3I/ATLAS po sistemu za zgodnje opozarjanje na trke asteroidov z Zemljo – ATLAS, ki deluje v Rio Hurtadu v Čilu. Ta sistem spremlja vesoljske predmete v naši okolici, da bi ugotovil, ali njihova pot morda prečka pot našega planeta.

Trenutno je predmet od nas oddaljen okoli 675 milijonov kilometrov, skozi Osončje pa drvi s hitrostjo 66 kilometrov na sekundo oziroma približno 241.000 kilometrov na uro.

Je pa predmet zanimiv zato, ker gre šele za tretji objekt v Osončju, za katerega vemo, da je k nam "zašel" iz medzvezdnega prostora, torej onkraj roba Osončja.

Kot piše portal Mail Online, je 3I/ATLAS z ocenjenim premerom 19 kilometrov bistveno večji in svetlejši kot prejšnja dva medzvezdna obiskovalca, asteroid Oumuamua in komet Borisov.

Zaradi dovolj zbranih podatkov je Minor Planet Center, uradna ustanova za beleženje vesoljskih teles, potrdil, da gre za medzvezdni objekt.

Na podlagi njegove eliptične orbite astronomi predvidevajo, da bo objekt preprosto preletel Osončje in nadaljeval pot med zvezdami.

Komet za Zemljo ne predstavlja grožnje, so tudi že ugotovili astronomi.

Po navedbah Nase se bo Soncu najbolj približal na okoli 210 milijonov kilometrov, in sicer okoli 30. oktobra, Zemlji pa na največ 240 milijonov kilometrov, njegova pot skozi Osončje pa bo vodila med Zemljo in Marsom.

Tehnološki proizvod nezemeljske civilizacije?

Tako kot ob obisku Oumuamue so se tudi pri novem skrivnostnem obiskovalcu iz drugega sončnega sistema pojavila ugibanja, ali bi lahko šlo za vesoljsko plovilo nezemeljskega izvora.

Profesor Avi Loeb, astrofizik s harvardske univerze, pravi, da je težko razumeti, kako bi objekt lahko bil tako velik, če ne gre ali za komet ali za nezemeljsko plovilo.

"Če to ni komet, bi bila njegova velika svetlost precejšnje presenečenje in bi lahko nakazovala na nenaraven izvor – morda umetno svetlobo," je povedal za MailOnline.

Profesor Loeb je že leta 2017 trdil, da je bil Oumuamua morda nezemeljska sonda, ki naj bi skenirala signale iz vseh smeri, saj ni proizvedla tipičnega komata (oblaka hlapov in ledu ali "repa"), kot ga oddajajo kometi.

Drugi astronomi pa opozarajajo, da bi za potrditev, da gre za umetno ustvarjen objekt nezemeljskega izvora, potrebovali bistveno močnejše dokaze.

Dr. Eliot Gillum iz programa za optično iskanje inteligentnega življenja (SETI) sicer ne izključuje možnosti, da bi objekt bil nezemeljskega izvora, vendar pravi, da so dokazi za to zelo šibki: "Potrebovali bi izjemno opazovanje, da bi resno odprli vrata teoriji o Nezemljanih."

Seveda bodo lovci nezemeljske civilizacije pozorno iskali tako imenovane tehnopodpise – znake, ki bi lahko kazali na prisotnost tehnologije, kot so nenavadna odboja svetlobe ali gibanje, ki ga ne povzroča gravitacija.

Najverjetneje je komet

Sicer pa zgodnja opazovanja že kažejo, da objekt najverjetneje ima rep iz ledu in plinov, kar je značilnost kometov.

Zaradi tega sta ga Nasa in Minor Planet Center uradno klasificirala kot komet – kar bi pojasnilo njegovo svetlost in izključilo možnost umetnega izvora.

Tudi profesor Loeb sicer priznava, da je komet najbolj verjetna razlaga. "Če se izkaže, da gre za komet, se kvalitativno ne razlikuje od naravnih ledenih skal ali 'umazanih snežnih kep', ki jih poznamo v Osončju," je dejal.

Podobno meni tudi dr. Mark Norris z Univerze Central Lancashire, ki ocenjuje, da je možnost, da gre za vesoljsko ladjo, "praktično nična".

Obiskovalci izza Osončja morda nosijo semena življenja

Vseeno pa dr. Norris opozarja, da bi ta medzvezdni obiskovalec lahko ponudil nov vpogled v izvor življenja.

Po teoriji panspermije se semena življenja širijo po vesolju z delci, ki se izstrelijo iz enega sončnega sistema v drugega.

"Preden smo vedeli za obstoj teh objektov, bi večina rekla, da je možnost za kaj takega praktično nična. Zdaj ko vemo, da kamnine preživijo pot med zvezdami, ta možnost sicer ostaja majhna – a ni več ničelna," pravi Norris.

Če bi znanstvenikom uspelo pridobiti vzorec takšnega objekta in dokazati, da vsebuje osnovne gradnike življenja, podobne tistim na Zemlji, bi se možnost življenja drugje v vesolju znatno povečala.

Na žalost je za misijo k 3I/ATLAS že prepozno, a znanstveniki ocenjujejo, da je v Osončju lahko v vsakem trenutku prisotnih do 10.000 medzvezdnih objektov – le da so večinoma prešibki za opazovanje.

Z novimi močnimi teleskopi, kot je opazovalnica Vera C. Rubin, za katero smo poročali, da je pred kratkim začela pošiljati prve slike, pa bomo morda že kmalu dobili novo priložnost, da pobliže spoznamo obiskovalce iz drugega sončnega sistema, še piše Mail Online.